KO HODI� ,POJDI ZMERAJ DO KONCA

Spomladi do rožne cvetlice,

poleti do zrele pšenice,

jeseni do polne police,

pozimi do snežne kraljice,

v knjigi do zadnje vrstice-

v življenju do prave resnice,

a v sebi-do rdečice

čez eno in drugo lice.

A,če ne prideš ne prvič ne drugič

do krova in pravega kova,

poizkusi

vnovič

in zopet

in znova.

(T.Pavček)

ČLOVEK IMA STO ŽELJA:

NAJ SE ŠE TAKO SPOZNA

NA MODROST ŽIVLJENJA,

SVOJA TIHA HREPENENJA

VSELEJ S SRCEM MERI.

KADAR MOJIH STO ŽELJA

Z ŽIVLJENJEM POKRAMLJA,

STEGNEM PRAMEN SVOJIH ROK

IN ZAPOJEM ČEZ PLANET:

V življenju zares obstajajo trenutki, ko se je treba prepustiti tveganju, trenutki, ko je treba narediti nepremišljen korak.

ŽELIM SI, DA NE BI NADZOROVALA SVOJEGA SRCA.

ČE BI MU PUSTILA SVOBODO ,PA ČE TUDI LE ZA EN

SAMCAT KONEC TEDNA, BI IMEL DEŽ, KI GA ČUTIM NA OBRAZU

DRUGAČEN OKUS.

ČE BI BILO LJUBITI LAHKO, BI BILA SEDAJ V NJEGOVEM OBJEMU

IN BI ZGODBA, KI JO PRIPOVEDUJE PESEM, BILA NAJINA ZGODBA!

VEM, DA JE LJUBEZEN KOT ZAJEZENA VODA , ČE NAREDIMO MAJHNO ODPRTINO SKOZI KATERO LAHKO STEČE LE TANEK CUREK, BO VODA ČEZ ČAS PRITISNILA TAKO, DA SE PORUŠIJO VSI ZIDOVI.

IN TAKO PRIDE TRENUTEK, KO NIHČE VEČ NE MORE ZAUSTAVITI SILNE MOČI NJENEGA TOKA!

Ideal mate:Ko se boš zagledal v moje črne oči, v moje ustnice, ki se razpirajo v nasmeh, boš doumel najpomembnejšo in najmodrejšo besedo govorice ,ki jo svet govori in, ki jo v globini svoje duše razumejo vsi ljudje.

Ta beseda je ljubezen, starejša, kot človek in sama puščava,ki se vedno znova poraja tam, kjer se srečata dva para oči.

Pa naj se srečata tudi najina para oči.