domina2007 - 2text

:))) Nekoč je globoko v gozdu med vejami prostranega banjanovca živela papiga. Tistega hladnega dne se je grela v svojem gnezdu, ko je pod drevo prispela truma opic. V rokah so nosile nemalo ognjeno rdečih sadežev, saj so mislile, da jih bodo ogreli. Zbrale so jih na kup in začele vanje pihati, kot bi podpihovale žerjavico. Papiga je to opazila in se spustila k njim. "Neumnice, le kako boste iz teh sadežev izvabile ogenj?" je dejala. "Nikar ne tratite svojih moči." Ena od starejših opic je odvrnila: "Ti pa ne trati svojega diha. Nasvete se deli samo takrat, ko nas za to zaprosijo. Zlasti modri nikoli ne svetuje tistemu, ki pri deli naleti na oviro ali pa kockarju, ki izgublja denar, če ga ta ne prosi za nasvet." Papiga pa se za svarila ni zmenila. Še naprej se je trudila druge opice spraviti k pameti. Papigino neprestano blebetanje je eno izmed njih tako razjezilo, da je jezno zamahnila z roko, blebetavko zgrabila in jo treščila ob skalo. Zato je rečeno, da pri bedakih dober nasvet naleti zgolj na gluha ušesa. Ali pa, kot pravijo Vede: Če kači daš mleka, se strup podvoji, nasvet pa bedaka samo razjezi. “Mikrocefalusi vedno potrebujejo nekoga, da ga popljuvajo, pa naj bodo to Židje, pedri ali kadilci, kdor koli, samo da se počutijo bolj varne, čiste in poštene.” by Svetlana Makarovič Zatorej: "Vaša zavist, je meni priznanje, vaše sovraštvo, je meni v ponos ... , Ko o meni govorite, se vam zahvaljujem, da ste si me izbrali za središče vašega življenja!