Sajenje in obrezovanje sadnega drevja

Čas sajenja

Obdobje med oktobrom in aprilom je idealen čas za sajenje sadnega drevja. Razen breskev in marelic, ki so občutljive za mraz in potrebujejo veliko toplote ter se sadijo marca.

Kako pa je z opraševanjem?

Nekatere sorte sadnega drevja so samooplodne, druge ne. Te potrebujejo opraševalca v bližnji okolici. Vendar pa za vsako sorto pridejo za oprašitev v poštev samo določene druge sorte. Če boste torej na vrtu nasadili eno samo sadno drevo, mora biti samooplodno.

Velikost in rast

Veliko sadno drevo v majhnem do srednje velikem vrtu zavzame preveč prostora. Zato so se razvile oblike drevja, ki so ustrezne za majhne vrtove. Trenutno lahko izbirate med naslednjimi velikostmi: najvišja debla so visoka od 1,60 do 1,80 m. Potrebujejo veliko prostora, imajo široko senco in so zelo rodna. Srednje visoka debla so visoka od 1 do 1,20 m in so danes najpogosteje nasajena drevesna oblika pri slivah in češnjah. Nizka debla so visoka od 80 do 100 cm, njihova krošnja pa je tako velika kot pri srednje visokih drevesih. Pri grmičastih drevesih je višina debla med 40 in 60 cm in so bolj podobna grmičevju kot pa drevesom. Ta oblike je posebej priporočljiva za breskve in višnje, ker je obiranje in obsežno vsakoletno obrezovanje lažje. Vzpenjani grmi so idealna drevesca za majhne vrtove in vrtove vrstnih hiš. Z višino debla od 40 do 60 cm dosežejo višino približno 2 do 3 m. Zelo preporsto jih oberete, obrežete in poškropite. Primerne so tudi za žive meje. Prav tako pa lahko s sadnimi sortami vzpenjanih grmov, ki potrebujejo veliko toplote, varčno izrabite prostor tako, da jih speljete ob hišnem zidu.

Pravilno sajenje sadnega drevja

Naredite sadilno jamo (razen pri trdoleskah) najmanj 5 m stran od meje vašega posestva, da ne bo poznejših težav s sosedi zaradi odpadlih sadežev in listja na njihovo stran. Pred sajenjem prekopljite približno m2 veliko površino za lopato globoko. Sadilna jama naj bo globoka vsaj 50 cm in široka toliko, da bodo korenine čisto izravnane. Zataknite vanjo oporni količek. Sadika naj se nekaj ur namaka v vodi. V jamo najprej dajte kompost, nanj pa potem postavite drevo. Pazite, da bo mesto cepitve nad površino. Jamo zapolnite z izkopano zemljo, ki ste ji primešali še kompost. Nato zemljo rahlo pritisnite. Sadiko privežite h količku s širokim trakom. Ne pozabite pomulčiti gredic ob drevesih. Mlade sadike prvo leto ne smejo roditi sadežev, ker morajo vso energijo porabiti za rast korenin. Zato prve cvetove odstranite.

Vzgojni rez mladega sadnega drevja

Po zasaditvi spomladi sadna drevesa prvič obrežite. Naslednjih 3-5 let je konec februarja, začetek marca čas za vzgojni rez. Pred prvim rezom je pomembno, da določite glavni poganjek, ki naj tvori nadaljevanje debla, ter 3 do 4 glavne veje, iz katerih se bo razvila krošnja. Najpomembnejša pravila pri obrezovanju: 1. skrajšajte glavni poganjek in odstranite ostale poganjke; 2. rez odvečnih poganjkov; 3. rez vseh navpičnih poganjkov: 4. odstanite vse poganjke, ki rastejo navznoter.

Zimski rez

Sadna drevesa, ki jih ne obrezujete, se prehitro postarajo in rodijo le malo sadežev. Takoj, ko drevesa odvržejo liste (in tja do januarja), lahko opravite "pomladitveni" rez. Za obrezovanje dreves izberite sončen dan, ko ni zmrzali. Pri redčenju odstranite šibke ali celo odmrle veje ter navznoter rastoče poganjke. Pri starih drevesih, ki skorajda več ne tvorijo poganjkov, krošnjo obrežete za tretjino. Takšen obsežen rez vzpodbudi še stara drevesa k brstenju. Očistite rezne robove in jih premažite s cepilno smolo, da se na odprtih mestih ne vgnezdijo povročitelji bolezni.