rozi03

Obrezovanje sadnega drevja 

A zna kdo obrezovat sadno drevje, da me nauči?  1204295263,510,34,733968,0,0,0,80176,
domina2007

Re: rozi03 

Sajenje in obrezovanje sadnega drevja




 


 


 

 

Čas sajenja

Obdobje med oktobrom in aprilom je idealen čas za sajenje sadnega drevja. Razen breskev in marelic, ki so občutljive za mraz in potrebujejo veliko toplote ter se sadijo marca.

 

Kako pa je z opraševanjem?

Nekatere sorte sadnega drevja so samooplodne, druge ne. Te potrebujejo opraševalca v bližnji okolici. Vendar pa za vsako sorto pridejo za oprašitev v poštev samo določene druge sorte. Če boste torej na vrtu nasadili eno samo sadno drevo, mora biti samooplodno.

 

Čas in trajanje obiranja

Ste že pomislili, da boste za obranje sadja porabili veliko časa? Številne sadne sorte dozorijo in jih morate obrati v času dopustov. Tudi trajanje obiranja je časovni dejavnik. Nekatere sorte morate obrati v roku 14 dni, pri drugih imate ves mesec časa, da jih pospravite.

 

Velikost in rast

Veliko sadno drevo v majhnem do srednje velikem vrtu zavzame preveč prostora. Zato so se razvile oblike drevja, ki so ustrezne za majhne vrtove. Trenutno lahko izbirate med naslednjimi velikostmi: najvišja debla so visoka od 1,60 do 1,80 m. Potrebujejo veliko prostora, imajo široko senco in so zelo rodna. Srednje visoka debla so visoka od 1 do 1,20 m in so danes najpogosteje nasajena drevesna oblika pri slivah in češnjah. Nizka debla so visoka od 80 do 100 cm, njihova krošnja pa je tako velika kot pri srednje visokih drevesih. Pri grmičastih drevesih je višina debla med 40 in 60 cm in so bolj podobna grmičevju kot pa drevesom. Ta oblike je posebej priporočljiva za breskve in višnje, ker je obiranje in obsežno vsakoletno obrezovanje lažje. Vzpenjani grmi so idealna drevesca za majhne vrtove in vrtove vrstnih hiš. Z višino debla od 40 do 60 cm dosežejo višino približno 2 do 3 m. Zelo preporsto jih oberete, obrežete in poškropite. Primerne so tudi za žive meje. Prav tako pa lahko s sadnimi sortami vzpenjanih grmov, ki potrebujejo veliko toplote, varčno izrabite prostor tako, da jih speljete ob hišnem zidu.

 

Pravilno sajenje sadnega drevja

Naredite sadilno jamo (razen pri trdoleskah) najmanj 5 m stran od meje vašega posestva, da ne bo poznejših težav s sosedi zaradi odpadlih sadežev in listja na njihovo stran. Pred sajenjem prekopljite približno m2 veliko površino za lopato globoko. Sadilna jama naj bo globoka vsaj 50 cm in široka toliko, da bodo korenine čisto izravnane. Zataknite vanjo oporni količek. Sadika naj se nekaj ur namaka v vodi. V jamo najprej dajte kompost, nanj pa potem postavite drevo. Pazite, da bo mesto cepitve nad površino. Jamo zapolnite z izkopano zemljo, ki ste ji primešali še kompost. Nato zemljo rahlo pritisnite. Sadiko privežite h količku s širokim trakom. Ne pozabite pomulčiti gredic ob drevesih. Mlade sadike prvo leto ne smejo roditi sadežev, ker morajo vso energijo porabiti za rast korenin. Zato prve cvetove odstranite.

 

 

 

Vzgojni rez mladega sadnega drevja

Po zasaditvi spomladi sadna drevesa prvič obrežite. Naslednjih 3-5 let je konec februarja, začetek marca čas za vzgojni rez. Pred prvim rezom je pomembno, da določite glavni poganjek, ki naj tvori nadaljevanje debla, ter 3 do 4 glavne veje, iz katerih se bo razvila krošnja. Najpomembnejša pravila pri obrezovanju: 1. skrajšajte glavni poganjek in odstranite ostale poganjke; 2. rez odvečnih poganjkov; 3. rez vseh navpičnih poganjkov: 4. odstanite vse poganjke, ki rastejo navznoter.

 

 

 

Zimski rez

Sadna drevesa, ki jih ne obrezujete, se prehitro postarajo in rodijo le malo sadežev. Takoj, ko drevesa odvržejo liste (in tja do januarja), lahko opravite "pomladitveni" rez. Za obrezovanje dreves izberite sončen dan, ko ni zmrzali. Pri redčenju odstranite šibke ali celo odmrle veje ter navznoter rastoče poganjke. Pri starih drevesih, ki skorajda več ne tvorijo poganjkov, krošnjo obrežete za tretjino. Takšen obsežen rez vzpodbudi še stara drevesa k brstenju. Očistite rezne robove in jih premažite s cepilno smolo, da se na odprtih mestih ne vgnezdijo povročitelji bolezni.

1204298664,44467,34,734014,0,0,0,94270,
DonKihotus

 

raje naj ti kakšen pokaže, kako gre 1204407317,361,0,734786,0,1,1205750332,107339,
kreten33

Re: rozi03 

Tole je sicer že zdavnaj mimo, ampak je tu napisan kontakt, kjer bi se najbrž lahko zmenila za kakšno demonstracijo

http://www.kmetija-demeter.net/predavanja-in-delavnice/

Bližja možnost je društvo Ajda, ampak oni na svoji strani nimajo nič o sadjarstvu (ali pa sem jaz kaj zgrešil.

(omenjeni se ukvarjajo z biodinamičnimi metodami kmetovanja in sadjarstva. po mojem skromnem mnenju je to najboljši način dela, čeprav se včasih kakšen nasvet sliši jako čuden ;) ) 1204622311,3682,35,736098,0,0,0,25586,
mandall

 

če je mlado drevje, ga sploh ni treba obrezovat, ampak mu samo nepotrebne popke potrgaš. še kaj? 1204647343,1340,8,736444,0,0,0,22045,
rozi03

 

ni to mlado drevje žal  1206043243,510,34,747796,0,0,0,80176,
Svejk0

Re:Rozi 

Za sadno drevje je že skoraj minil čas za obrezat. Čim so zunaj prvi popki, je drevo bolje pustit, in ga jeseni obrezat, ko odvrže listje.
Stara drevesa je treba pomladiti, jih po možnosti cepiti, za kar pa je bolj primeren konec oktobra. Ampak pomlajevanje traja nekaj let. Če staro drevo spomladi preveč porežemo, ga lahko udari kap.
Odvisno je pa tudi kako velika so drevesa: Bi js lohk s sto kilami splezal nanja?
Ali so to manjša drevesa?
Mislim, da bi ti lahko pokazal in razložil kako je s tem.
L.p. 1206047325,146,2,747873,0,0,0,107206,
igor_logi

 

...moj sosed je učeri porezal vinsko trto
Zdej vejce mam...
me pa zanima, kwa nej zdej v tem hladnem vremenu nardim z njimi
in kuko naj jih (kao)podtaknem....

sp
me prav zanima,
čem jest iz teh vejc kej dobu.... 1206060433,3537,34,747957,0,0,0,5940,
semoland

Re: igor_logi 

Če se jaz prav spomnim, je treba trto "pogrobat" kako leto prej...
To so naredili tako, da so kako vejo malce bolj na "dolgo" zakopali v zemljo in pokrili s kamnom, da ni uhajala iz nje. Potem je pognala lastne korenine, nakar se jo je odrezalo in posadilo samostojno.
Nisem pa nek strašni vinogradnik, tako da.... Mogoče kdo drug kaj več ve.
1206082720,12254,34,747969,0,0,0,40555,
romeo38

Re: rozi03 

rozka...nc lazjega....v sredini nared prostor da ma zraka....se prav vse kar raste v sredino odrezi...in ce hoces lazi pobirat ne pusti rast v visino....pa vec k bos obrezala lepsi bodo plodovi...naj bi v glavnem bilo samo 4 al 5 mocnih vej...sj to je uzitk...haha 1206084547,3744,64,747976,0,0,0,48877,
winski

Re: igor_logi 

Vejce lahko zakuriš, iz te moke ne bo kruha.
Pot pod noge, pa v trsničarstvo po sadiko. Pa še izbiraš lahko, kaj želiš in naslednje leto boš utrgal prvi grozdek.

1206088817,1570,0,748002,0,0,0,86568,
kreten33

Re: Svejk0 

Ne uči krive vere ;)

(sadno drevje lahkjo režeš celo v "zeleno", odvisno od podlage, sorte in vzgojne oblike. nekatere vrste režeš celo samo v zelenm stanju (češnje npr.)) 1206089673,3682,35,748019,0,0,0,25586,
kreten33

Re: igor_logi 

Igor, načeloma ima Semo (in celo winski) prav), ampak nič ne boš izgubil, če te "veje" porežeš (spodnjh par in zadnjih par brstov odrežeš in pustiš samo recimo štiri v sredini). To rozgo potem potakneš lepo direktno v zemljo. Vsaj dva brsta naj bosta v zemlji. Možnosti, da se zadeva "prime" so majhne, ampak izgubiš lahko samo čas. Možnosti lahko povečaš, če uporabiš hormone za ukoreninjanje (giberelinsko kislino npr.). To je seveda, če hočeš točno to sorto, ki jo ima sosed. Vmes pa prosi soseda, da naj žrtvuje eno rozgo (če mu je še kaj ostalo) in jo pogrobka, kot je rekel semo.

Če pa ti je vseeno katero sorto imaš pa je najboljša rešitev winskega; v drevesnici izbereš izmed tistega kar imajo (okrog Ljubljane kakšne hude izbire ni) in zasadiš gotovo sadiko. Rezultati bodo najhitrejši in najbolj gotovi ;) 1206090132,3682,35,748022,0,0,0,25586,
Svejk0

Re:Kreten 

Ne bom učil krive vere:)
Še dobr, da si me mal popravu. Več glav več ve, pravjo. 1206135852,146,2,748467,0,0,0,107206,